Prednosti ozelenjenih ravnih streh

Skoraj vsaka novogradnja zavzame del naravne, zelene okolice. Zasaditev zelene strehe nadomesti velik del izgubljene zelene površine, povrne zeleni odtis in izboljša lokalno okolico. Poleg navedenih okoljskih prednosti ima ozelenitev tudi mnoge druge koristi.

Nadzor nepričakovanih padavin/trajnostno odvodnjavanje
Znanstvene raziskave po svetu kažejo, da običajna ekstenzivna ali biotsko raznovrstna ozelenitev zadrži približno 50 % nepričakovanih padavin ter radikalno in pozitivno vpliva na dinamiko odvajanja deževnice. Zelena streha bo navadno odvodnjavanje padavin zamaknila za 1 uro, kar razbremeni trenutne zmogljivosti odvodnih kanalov in prispeva k trajnostnemu odvodnjavanju.

Izboljšave podnebja
Neprijetno podnebje v naših mestih se pojavlja zaradi ekstremnih temperatur, ki jih povzročajo absorpcija in ponovno sevanje sončnega sevanja, nizke vlažnosti in močna onesnaženost zraka. Z ozelenitvijo streh odstranimo absorpcijo in ponovno sevanje solarnega sevanja ter ustvari naslednje izboljšave podnebja:

  • Večja vlažnost
  • Nižje temperature (mikroklima)
  • Vezava prahu iz zraka
  • Odbijanje toplote in absorpcija sončne energije
  • Proizvodnja kisika s strani rastlin
  • Absorpcija ogljikovega dioksida in splošnih onesnaževal
  • Zmanjšanje stroškov hlajenja in gretja
  • Zmanjšanje hrupa iz okolja (akustika) zaradi količine zemlje

Trajnost
Brez rastlinja je površina strehe med leta izpostavljena ekstremnim temperaturnim nihanjem od –10 °C do +80 °C. To povzroči ciklično toplotno raztezanje in krčenje hidroizolacijske plasti strehe ter posledično uničenje hidroizolacije strehe. Vegetacija na površini strehe zmanjša ta ekstremna temperaturna nihajna na –5 °C do +20 °C, kar pripomore k daljši življenjski dobi strehe.

Zelena streha prav tako zaščiti hidroizolacijo strehe pred onesnaženostjo, ekstremnimi temperaturnimi nihanji, UV-sevanjem in mehanskim obremenitvam. V praksi ta izboljšana temperaturna stabilnost podvoji življenjsko dobo hidroizolacije. Pri razkritih strešnih sistemih Sarnafil, na primer Sarnafil G in S, z zajamčeno življenjsko dobo BBA nad 35/40 let je razumljivo pričakovati, da bo življenjska doba ustrezno oblikovanega in nameščenega sistema Sarnafil SarnaVert presegla 60 let.

Proizvodnja kisika
Zaradi krčenja deževnega gozda se je po svetu izjemno zmanjšala količina rastlinske biomase. Uničevanje planktona v oceanu z izpusti in spreminjanje velikih, z vegetacijo zaraščenih površin, v gradbišča močno vplivata na zmožnost planeta, da spreminja ogljikov dioksid v kisik. Poleg tega pri procesih izgorevanja surove nafte, zemeljskega plina in lesa nastaja ogljikov dioksid, kisik pa se porablja.

Rastline proizvajajo kisik, ki je za nas bistvenega pomena, s procesom fotosinteze, zelena streha na stavbi, novogradnji ali obnovljeni zgradbi torej pomeni pozitiven prispevek k naravni proizvodnji kisika.